Več vzameš, več imaš!

mi bo avto laufu samo dokler bo akumulator dovolj poln

4 komentarji

Je ful kul.

Za tiste, ki ne veste: delam v podjetju, ki se ukvarja s prodajo avtomobilov. Sam sem sicer zadolžen za opremljanje, pranje, monitranje avtoradiev v ter prestavljanje kombiniranih vozil po dvorišču. Vendar kot pravi Karma: “Dobre stvari delaj in dobro se ti bo povrnilo (žal obstaja tudi “slabo - slabo” verzija, ampak o tem kdaj drugič)”, sem tudi sam na vsake kvatre vtaknil nos tja, kamor mi ne bi bilo treba, pa je vseeno bilo zaželjeno in tako prišel do nekaj vez in poznanstev na svoji firmi. Po domače bi temu rekli lezenje v rit.

Tako sem tu pa tam malo pomagal, dokler me ni nek zaposlen, ki je na lestvici “Jaz imam večjo plačo kot ti” nekje 7 stopničk pred mano, opazil, videl da imam čas in porabil za koristno delo. To je bilo to.

Odpeljala sva se do neke stranke, ki je imela “rahlo opraskan” avto, češ da bom jaz odpeljal ta avto na servis. Bil sem prepričan, da je to tisti ML 320, ki proti moji ljubezni nima za burek. Ampak ne. Takrat so se mi uresničile sanje. Stal je tam, mirujoč, srebrno je odseval popačeno sliko nadstreška nad njim. CL 500.

Najprej sem se seveda bal tega avtomobila. Vsi vemo, da za povprečnega študenta 384 konjev in cca. 160 tisoč ojrov ni ravno “majhen zalogaj”. Ampak ko sem bil enkrat not…. Bilo je lepše kot vse do tedaj.

Oblika, linije, dodatna oprema,…. Adijo pamet. Elektronsko nastavljivih sedežev, night visiona (ki med drugim omogoča 120 metrov pogleda v megli), radarja (avto pač bremza, če se na tvoji poti pojavi ovira), kamere za vzvratno vožnjo (na enkrančku so se narisale tudi krivulje, po katerih je avto peljal (odvisno od vrtenja volana)) pomoje sploh ni potrebno omeniti. Najboljše pri vsem tem je bila zadeva (ki ne vem kako se ji reče…), ki je ob obratu volana v desno z zrakom napolnila levi bok sedeža, da te je v vsakem ovinku obdržalo popolnoma pri miru. Kako so me določeni ljudje gledali med vožnjo po tisth parih ljubljanskih ulicah…. Občutek je bil orgazmičen.

Če/Ko bom nekoč imel denar, mi ljubezen ne uide… Do takrat pa ostaja moj Renault 19, ki pa pomoje še zmeraj premaga večino avtomobilov v dirki čez ležeče policaje.

V končni fazi: tudi to je nekaj.

1 komentar

Tole sem zadnjič odkril na internetu, pa mi je po krvi šinil spomin na stare čase. Sicer ne vem, če spomin lahko šine po krvi, ampak se kakšne pametnejše fraze v tem trenutku ne morem spomniti.

2 komentarja

Tako to je, in zmeraj bo. Kot so rekli nekateri pred mano in kot bodo govorili tisti za mano.

V dandanašnjih časih se pojavljajo razni stroški, ki nas, uboge študente, oberejo še za tistih nekaj evrov, ki jih premoremo.

Na današnji dan, 23.6.2007, mi je ob (seveda) preglasnemu poslušanju glasbe v avtomobilu in posledično ob prevelikem toku, ki ga je ojačevalec potreboval za izdahljaje tistih dokaj močnih basov, samomor naredil alternator. Za tiste, ki ne veste - generator, ki poskrbi da se akumulator ne izprazni kadar je mašina prižgana.

Vkolikor se bom hotel s svojim avtomobilom še naprej prevažati, bom seveda potreboval tistih “nekaj” evrov. Nekako upam da jih nebo več kot 400, saj bi mi prav prišel tudi nov kalkulator, ki ga planiram nabavit že kar lep čas.

Torej. Če kdo ve, koliko bom moral odšteti za nov alternator za 19. renault, naj mi prosim sporoči, da se bom lahko psihično pripravil na še en udarec, ki mi ga je namenila usoda. Lahko mi pa kdo podari ałternator - malo rabljen, kot nov….

Hvala!

3 komentarji

Dobil sem svoj prvi služben avto. Res je kul. Ni treba več fehtat, da se v miru prepeljem od točke A do točke B. Mogoče včasih celo točke C. Ali pa na kosilo.

Ampak v vsem dobrem je tudi nekaj slabega, in čeprav se podarjenemu konju ne gleda v zobe, ravno tja gledam že 2 dni.

-avtomobil nima klime (sej ne da se prtožujem, ampak vsi vemo, kakšna so poletja zadnje čase)

-pokvarjeno je desno ogledalo, ki se ga da usmeriti le v tla in rahlo desno (dobro, vsaj vidim kako daleč je do robnika)

-zdi se mi, da je danes na poti v Grosuplje odpadla antena.

-prav tako se mi je danes prižgala lučka, ki mi je na relativno miren način povedala, da z zračno blazino ni vse vredu

-poizkusil sem pomiti sprednje steklo, ampak se je izkazalo za slabo odločitev, ker je bila samo desna stran šipe normalno pregledna

in da vse skupaj še zaključimo… To ni avtomobil, ampak samo pol avtomobila. Smart

Ampak bomo preživeli. Dobro, da je sodelavec na dopustu in mu zaenkrat še ni treba trpeti vsega tega… blagor enim.

5 komentarjev